Dolocanje barve zrcalnega odboja je lahko zelo tezavno, ce moramo uporabiti tabelaricno podane vrednosti za odbojnost in jih uporabiti v Fresnelovih enacbah. Barva odbite svetlobe je odvisna od vpadnega kota na mikropovrsino in je za razliko od Phongovega modela, kjer je mozna uporaba le bele svetlobe, pri Cook-Torrance modelu odvisna tudi od barve svetlobnega izvora. Ce svetloba pade na povrsino pod pravim kotom, je barva odbite svetlobe enaka barvi materiala. Pri premikanju vpadnega zarka proti povrsini je barva odbite svetlobe vedno bolj podobna barvi vpadnega zarka. Izracun spremembo barve iz Fresnelovih enacb je lahko zamuden, zato je bolje, ce uporabimo ustrezno interpolacijsko shemo za izracun barve pri vmesnih kotih.
Pri pravokotni osvetlitvi vidimo barvo izvora pomnozeno s spektrom
odboja svetlobe objekta. Pri nizkih vpadnih kotih pa je videti odbito
barvo svetlobnega izbora skoraj nespremenjeno. Za izracun pri
vmesnih kotih lahko uporabimo linearno interpolacijo. Najprej pa je
potrebno dolociti barvo za oba ekstremna primera. Pravokotna
osvetlitev ima vrednost odbojnostne krivulje
. Intenziteta odbite svetlobe
pri valovni dolzini
je enaka produktu intenzitete
vhodnega zarka pri tej valovni dolzini
in
vrednosti Fresnelovega odboja
, kar lahko
zapisemo kot
Pri kotu je vpadna svetloba vzporedna z
mikropovrsino. Fresnelov izraz pri tem kotu zapisemo kot
. Odbita svetloba ima
enako intenziteto kot vpadna svetloba, torej
Odbojnost pri poljubnem kotu oznacimo kot
. Koncno lahko zapisemo intenziteto pri
valovni dolzini
tako, da uporabimo mejne vrednosti barv
za dolocitev razpona in vrednosti Fresnelove funkcije pri izbranem
kotu za vmesne vrednosti. Pri standardni linerani interpolaciji
zapisemo enacbo kot
za katero lahko zapisemo ekvivalente pri barvni interpolaciji:
Pri izrazu za transformacijo x je potrebno uporabiti funkcijo
zaradi mozne numericne napake in negativnih vrednosti. S tem pa
zagotovimo pozitivnost tudi ob napaki in x v mejah. Intenziteto
lahko zapisemo kot
ali ce uporabimo osnovna izraza v enacbah (3.31) in (3.32)
kar kaze na to, da lahko izracunamo intenziteto odbitega
zarka pri zeljeni valovni dolzini in kotu ze,
ce poznamo intenziteto vpadnega zarka
. Iz slik
2.2, 2.3 in 2.4, kot
tudi pripadajocih enacb, je razvidno, da je pri vpadnem kotu
odbojnost vedno enaka ena. Zato lahko v enacbi
(3.35) uvedemo substitucijo
in s tem dobimo poenostavljeno enacbo
Za klasicni barvni model RGB lahko pri znanih komponentah
odbojnosti pod pravim kotom in
intenziteti vpadnega zarka
zapisemo
Racunska zahtevnost enacb (3.37) je le v
izracunavanju Fresnelove funkcije . Z
ustreznim tabeliranjem celotnih izrazov (3.37) in
(3.21), je mozna hitra dolocitev intenzitete
odboja za izbrani material. Z nekaj vec spomina je
mozno vpeljati model, ki bolje opisuje razmere, kot je
to primer pri Phongovem modelu, primernemu predvsem za opis
povrsin plastike. Kovine kazejo le majhno primes
difuznega odboja in imajo spreminjajoco barvo pri spreminjanju
vpadnega kota.