Le malo je povrsin v naravi, za katere bi lahko trdili, da so popolnoma gladke. Za take povrsine ne moremo direktno uporabiti Fresnelovih enacb. Problematika hrapavih povrsin ni domena samo racunalniske grafike ali optike, saj lahko bistvene zakonitosti najdemo tudi v literaturi, ki obravnava prenos toplote s sevanjem [Thy92,Bej93]. Razlicne oblike in mikro modeli hrapave povrsine vplivajo tudi na implementacijo modelov odboja. Primer hrapave povrsine, katero moramo obravnavati na mikro nivoju, je prikazan na sliki 2.5.
Pri obravnavanju in formuliranju matematicnega modela je potrebno upostevati normale mikropovrsin, kot tudi povprecje in absorbcije zaradi hrapavosti. Podrobnejse obravnavanje matematicnih modelov je prikazano v poglavju 3.
Absorbcija svetlobe pa se pojavlja tudi v snoveh, ki imajo gladke povrsine. Nivo prepustnosti ( transparentnost) je odvisen od stukture snovi. V dielektrikih poznamo izotropno razporeditev absorbcijskih molekul (npr. barvasto steklo). Kovine v celoti absorbirajo prepusceno svetlobo tudi pri najmanjsih debelinah.