Tako kot vecina distribuiranih sistemov ima tudi PVM knjiznico podprogramov, ki jo uporabljamo v standardnih sekvencnih programskih jezikih. Komunikacijski model je v osnovi asinhron za posiljanje in za sprejemanje podatkov. Zaradi take sheme morajo imeti sodelujoci racunalniki dovolj velike pomnilnike, da lahko shranjujejo prispela sporocila v vmesni pomnilnik. Omogocen je tudi asinhron sprejem brez blokiranja izvajanja programa. PVM zagotavlja urejenost prihajanja podatkov v sprejemni pomnilnik. Tudi pri posiljanju podatkov se ohranja vrstni red. Ce proces 1 najprej poslje sporocilo A procesu 2 in nato poslje sporocilo B procesu 2, bo sporocilo A prislo pred sporocilom B. Vmesni pomnilniki za sprejem se alocirajo avtomatsko (ob prispetju sporocila). To pomeni, da ni vnaprej definirane velikosti sprejemnega pomnilnika, kar omogoca sprejem sporocil poljubnih velikosti, ki so omejene le z velikostjo pomnilnika. Ker je sprejem asinhron, se sporocila zlagajo v vrsto in ce sprejemnik ne zajema sporocil, se lahko zgodi, da se porabi celotni pomnilnik, ne da bi sprejemnik prej obvestil druge procese, da mu nehajo posiljati sporocila.