Vsakemu procesu se ob zagonu dodeli unikatna cela stevilka, s katero se sklicujemo na proces v drugih procesih, kot tudi v trenutnem procesu. Proces ima moznost koncanja dela z ukazom pvm_exit(), ki pa ne konca izvajanja procesa na racunalniku, ampak ga le odjavi iz sistema PVM. Ostali procesi o eksplicitnem izhodu procesa niso obvesceni in lahko dobijo stanje le preko informacijskih ukazov ali signalov.
Procesi lahko kreirajo nove procese z ukazom pvm_spawn(). Obicajno nove procese kreira vodja (master), ki razdeli podatke in skrbi za zajem rezultatov. Odlocitev, kje se poganjajo novi procesi je povsem v pristojnosti procesa. Mozno je tudi zaganjanje procesov, kjer predpisemo arhitekturo, na kateri zelimo, da se program izvede. Hkrati se lahko zazene vec procesov. Ker proces na distribuiranih sistemih pomeni tudi program, se argumenti programu posredujejo tako, kot je to navada v programskem jeziku C. Predviden je tudi zagon novih procesov brez predpisane lokacije. Odlocitev, kje se proces izvede, je prepuscena sistemu PVM.
Z ukazom pvm_kill() zahtevamo koncanje drugih procesov s tem, da podamo stevilko procesa ki ga zelimo uniciti. Ukaz ni misljen za koncanje lastnega procesa, saj je v te namene bolj primeren pvm_exit().