Next: 4.2.1 Sencni zarki
Up: 4 Sledenje zarku
Previous: 4.1 Sistem gledanja
Vsebina:
Modeli osvetlitve, predstavljeni v poglavju 3,
se lahko uporabijo pri dolocanju barve povrsine. Ker se
normalno sledi zarku v smeri od ocesa proti objektu, je
potrebno poiskati najblizji presek med zarkom in vsemi
objekti. Po dolocitvi presecne tocke na najblizji
povrsini moramo dolociti barvo v tej tocki. V ta namen
lahko uporabimo enega od osvetlitvenih modelov. Za dolocitev
osvetlitve v izbrani tocki vsi osvetlitveni modeli zahtevajo znano
normalo na povrsini, kot tudi ostale opticne lastnosti
povrsine.
Slika 4.3: Razlicni prispevki svetlobe v tocki
Na sliki 4.3 so prikazani mozni prispevki
svetlobe v tocki za katero zelimo dolociti barvo. Povratni
zarek se uporabi kot vektor smeri gledanja .
Povratne zarke imenujemo tudi primarne
zarke, medtem ko so ostali zarki, ki se generirajo naknadno
ob izracunu presecisca s povrsino,
sekundarni zarki. V presecni tocki so mozni
razlicni nacini prenosa svetlobe:
- Lokalna osvetlitev.
- Svetloba se proizvaja iz samosvetlece
povrsine. Sem spada tudi osvetlitev za katero nimamo tocno
dolocenega vira. Ambientna svetloba je tudi lokalna osvetlitev v
presecni tocki.
- Direktna osvetlitev.
- Prihajajoca svetloba svetlobnih virov
, ki so najveckrat tockasti.
- Indirektna osvetlitev.
- Osvetlitev drugih povrsin vpliva tudi
na osvetlitev v tocki. Najvecji prispevek odbite svetlobe, ki
prihaja od drugih povrsin, je prav gotovo v smeri zrcalnega
odboja . Drugi pomembni prispevek k osvetlitvi prosojne
povrsine je tudi svetloba v smeri lomljenega zarka .
Natancnost dolocitve posameznih prispevkov je odvisna od
nacina modeliranja, ki pa se lahko zelo zakomplicira, ce
zelimo pravilno dolociti prispevek svetobnih virov, ki
niso tockasti. Pri indirektni osvetlitvi je za podrobnejse
obravnavanje potrebno upostevati tudi prispevke, ki niso samo v
smeri maksimalnega prispevka in .
Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani