next up previous contents
Next: 4.2.2 Odbiti in prepusceni Up: 4.2 Osnovni rekurzivni algoritem Previous: 4.2 Osnovni rekurzivni algoritem Vsebina: contents

4.2.1 Sencni zarki

Phongov model odboja svetlobe je namenjen le za neprosojne povrsine. Izvori svetlobe so tockasti in bele barve. Intenziteto za izbrano tocko lahko dolocimo ze, ce poznamo polozaj svetlobnih virov.

Na sliki 4.4 je prikazan primer z dvema svetlobnima izvoroma in . V tocki P je potrebno dolociti prispevek zaradi direktne osvetlitve vseh svetlobnih izvorov. Iz tocke P posljemo zarke v smeri vsakega svetlobnega izvora. Ce je zarek pri potovanju do svetlobnega izvora presekal kaksen objekt, potem tocka P ni direktno osvetljena s tem svetlobnim virom in se ga zato ne uposteva pri dolocitvi prispevka direktne osvetlitve.

 

 

Slika 4.4: Direktna osvetlitev tocke P z blokirano svetlobo v smeri

Ce bi bili objekti, ki blokirajo svetlobo prosojni, bi bilo potrebno upostevati tudi ustrezno zmanjsanje svetlobe. Problem, ki pri tem nastopi, je prav v dolocitvi intenzitete tako zmanjsane svetlobe. Upostevati je namrec potrebno, da se pri transparentnih objekti svetloba tudi lomi. Dodatna tezava je tudi v tem, da se v modelih normalno podaja lastnost povrsine in ne lastnost materiala v notranjosti, kjer se svetloba ze pri manjsi motnosti razprsi. Vecina osnovnih programov nima vgrajenega dusenja blokiranih zarkov, saj si pomagajo z prepuscenimi zarki in s tem manjsajo pomembnost zanemaritve blokirane svetlobe na transparentnih objektih.

Iskanje presekov od tocke P do vseh izvorov svetlobe ni nic bolj zahtevno kot dolocitev preseka zarka z vsemi objekti. Z dodajanjem novih svetlobnih virov je potrebno za vse tocke v rastru opraviti dodatne teste, kar lahko zelo upocasni proces dolocanja sencnih zarkov (shadow feelers). Ker je globina rekurzivnega iskanja zarkov najveckrat omejena na dve ali tri nivoje, je ocitno, da je dolocanje direktne osvetlitve lahko dominantno delo v procesu upodabljanja. Phongov, kot tudi Cook-Torrance model, lahko zadovoljivo apliciramo ne da bi upostevali svetlobo, ki prihaja z drugih povrsin. S tem zavestno izkljucimo zrcalne in transparentne povrsine, kar vcasih tudi ni toliko pomembno.



Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani