next up previous contents
Next: 3.2.3 Fresnelova funkcija odboja Up: 3.2 Cook-Torrance model Previous: 3.2.1 Porazdelitvena funkcija orientacije Vsebina: contents

3.2.2 Geometrijski faktor slabljenja

Izraz doloca slabljenje intenzitete svetlobe zaradi medsebojnega zasencevanja mikropovrsin. To pomeni, da se intenziteta pod velikimi vpadnimi kot manjsa zaradi tega, ker mikropovrsine ustvarjajo senco druga drugi in tako odboj ni popoln v smeri gledanja. Zaradi lazjega obravnavanja je pri modeliranju uporabljena povrsina s simetricnimi utori v obliki crke V.

Vektor se lahko uporabi kot merilo pri katerem se zgodi popolni zrcalni odboj. Enacba (3.16) se lahko uporabi tudi za mikropovrsine. Za mikropovrsino je pomembno razmerje med prepusceno in blokirano svetlobo pri odboju. Obstajata dva mejna primera: zarek ne posveti na mikropovrsino, ker je le ta v senci in zarek se popolnoma odbije. Med tema skrajnima primeroma pa obstajajo tudi delna zasencitev in s tem onemogocen odboj svetlobe ali pa je na vso mikropovrsino prisla svetloba, ki jo kasneje zasenci druga mikropovrsina. Faktor slabljenja je tako mozno zapisati kot

 

kjer je razmerje med povrsino prestrezene svetlobe in povrsino mikropovrsine. Iz enacbe (3.25) je razvidno, da je v primeru, ko svetloba ni blokirana G = 1. Za primer, ko je celotna mikropovrsina osvetljena, vendar je odbita svetloba kasneje blokirana, velja izraz

 

Podoben je izraz za primer, ko je mikropovrsina v senci, le da sta vektorja in zamenjana:

 

Pri dolocanju faktorja slabljenja G je potrebno uporabiti tisti izraz, ki najbolj blokira svetlobo. Tako izbiramo minimalni faktor slabljenja kot

 



Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani