Ceprav so odbojne lastnosti povrsin zelo razlicne, lahko gladke motne povrsine obravnavamo kot idealne difuzne povrsine. Idealizirane motne povrsine vcasih imenujemo tudi Lambertove povrsine. Za njih velja Lambertov zakon
Enacba (3.3) je zadovoljiva aproksimacija za veliko vecino motnih povrsin. Barva takih povrsin se s spremembo kota gledanja ne spremeni bistveno, saj se vpadni zarek I na povrsini razprsi enakomerno na vse strani. Intenziteta svetlobe (slika 3.2) je sorazmerna kosinusu kota med normalo povrsine in vpadnim zarkom.
Matematicni model za racunalnisko grafiko je
hitrejsi, ce v enacbi (2.6) zamenjamo kosinus
s skalarnim produktom normale povrsine 
in smeri vpadnega
zarka 
oziroma smeri luci L.
Lastnost materiala podajamo s konstanto 
; Intenziteta svetlobe v
smeri 
je dolocena s konstanto 
. Za pravilen
izracun kosinusa morata biti vektorja 
in 
enotska.
Prispevke vec vpadnih zarkov algebraicno sestejemo:
