next up previous contents
Next: 2.3.2 Fresnelove enacbe Up: 2.3 Gladke povrsine Previous: 2.3 Gladke povrsine Vsebina: contents

2.3.1 Snellov zakon

Ko svetloba zadene prozorno gladko povrsino, se del svetlobe odbije, preostali del pa prodre v snov. Odboj in lom svetlobe na stiku dveh snovi z lomnima kolicnikoma in je prikazan na sliki 2.1.

 

 

Slika 2.1: Geometrija zarka, ki zadene gladko povrsino

Smer odbite svetlobe podaja zakon zrcalnega odboja:

Kot odboja je enak kotu vpadnega zarka glede na normalo povrsine .

Pri implementiranju graficne simulacije je potrebno to zakonitost formulirati v uporabni obliki za numericno obdelavo

Smer zarka , ki potuje skozi povrsino, pa je podan s Snell-ovim zakonom.

 

ali zapisano drugace

 

kjer je lomni kolicnik snovi vpadnega zarka in lomni kolicnik snovi zarka, ki prehaja.

Izracun za numericno obdelavo je bolj zahteven . Iz slike 2.1 lahko vidimo, da je

kar vodi k enacbi [Hec91]:

Pri prehodu svetlobe v snov z manjsim lomnim kolicnikom, se lahko zgodi, da se enacbe (2.3) ne more izpolniti. Kot pri katerem se celotna svetloba zacne odbijati, se imenuje kriticni odbojni kot ali kot popolnega odboja.

Razmerja delezev svetlobe, ki se odbijejo in lomijo skozi povrsino, se lahko izracunajo s Fresnelovimi enacbami.



Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani