Distribuirani sistem, ki implementira paralelni program sledenja zarku, je bil narejen na osnovi sistema PVM. Algoritem, ki uravnava obremenitev racunalnikov je bil izbran iz skupine s programskim modelom vodja -- delavci. Osnovni pristop je kreiranje mnozice nalog, katere vodja dodeljuje delavcem. Ker se podatki po omrezju prenasajo s paketnim protokolom UDP/IP, je bilo smiselno izbrati tako shemo, ki bo zagotavljala, da bo ena naloga procesorja, ko vrne rezultat v mejah velikost enega paketa -- datagrama. Zagotovljena maksimalna velikost UDP paketka je 8K bytov. Naloge delavcem glavni program pvmpov vedno dodeljuje tako, da sistemu PVM ni potrebno deliti na manjse enote. Izbrana je bila shema delitve nalog po vrsticah rastrskega zaslona. Velikost enega pasu je bila omejena do najvec 16 vrstic naenkrat.
Na sliki 7.3 prikazan model z 7381 kroglami. Uporabljen je bil v hitrostnih testih distribuiranega sistema.
tock z 7381 kroglami
Na sliki 7.4 je prikazana obremenitev procesorjev v odvisnosti od casa. Razvidna sta dva podrocja na zacetku in na koncu, kjer je virtualni stroj razmeroma neobremenjen. Zacetni cas mirovanja je posledica kreiranja procesov delavcev in cas potreben za posiljanje datoteke scene delavcem.
Ker so datoteke scene lahko zelo velike, je bila uvedena ``on-line'' kompresija podatkov. Scena za opis testne slike 7.3 je bila velika 557331 bytov, stisnjena velikost, ki se je poslala po mrezi pa je bila velika 89725 bytov. Pomembno je poudariti, da je za glavni sistem, kjer se poganja vodja, bolje uporabiti cim hitrejsi racunalnik, ki hitro stisne datoteko podatkov in s tem prihrani na casu.
Casovna porazdelitev posiljanja sporocil je prikazana na sliki 7.5. Prikazan je zagon programa nadzornika na PC racunalniku, ki je nekajkrat pocasnejsi od najhitrejse delovne postaje. Primer je bil izbran zaradi tega, da se pokaze uravnotezenje in pa jasno razviden cas na koncu, kjer so koncali vsi procesi razen enega, ki je bil pognan na zelo obremenjenem racunalniku. Dokler program ni koncal, ni bilo mozno v glavnem programu sestaviti celotne slike. Primer je netipicen in je t.i. ``worst-case'', ki kaze lastnosti implementiranega balansiranega algoritma. Cas potreben za izracun testne slike je bil 84 sekund zaradi tega, ker je bil PC namenoma obremenjen in je zato izracunal le dva pasova, medtem ko so ostali PC-ji 4 in vec.
