V tem poglavju je prikazan distribuiran sistem ONC (Open Network Computing) za klicanje oddaljenih procedur RPC (Remote Procedure Calling). Knjiznica RPC je ena prvih knjiznic, ki je omogocala razvoj distribuiranih programov in je osnova za vecino kasnejsih knjiznic, ki so bolj prirejene pisanju paralelnih programov.
V omrezjih obstajata dva nacina komunikacije med procesi: sinhroni in asinhroni. Pri sinhroni komunikaciji je odjemalec blokiran ves cas, ko oddaljena procedura procesira zeljeno nalogo. Asinhrona komunikacija nima te omejitve, zato lahko odjemalec hkrati komunicira z vec oddaljenimi procedurami in dela ostale koristne stvari. Najbolj splosen pristop pri klicanju oddaljenih procedur je model streznik -- odjemalec. Obstajata dva tipa streznikov, ki se razlikujeta v hranjenju informacije o odjemalcih.
Rutine RPC se locijo po stopnji abstrakcije komunikacije programov s prenosnim medijem. Za transparenten prenos podatkov med arhitekturami skrbi knjiznica XDR (eXternal Data Representation). Podatke je potrebno za prenos kodirati iz lokalnega formata v dogovorjeni format, pri sprejemu pa dekodirati nazaj. Za lazje pisanje programov v ONC/RPC obstaja prevajalnik protokola, ki generira kompatibilne programe odjemalca in streznika.