Rezultat diplomske naloge je prostorski modelirnik. Modelirnik omogoèa modeliranje trdnih teles in ne omogoèa modeliranja povr¹in, èrt in risanja v ravnini, kotiranja, itd. Vgraditev teh opcij v modelirnik izdelavo modelirnika zelo ote¾koèi. Modelirnike v programskih hi¹ah pi¹ejo skupine profesionalnih programerjev.
Modelirnik operira z vgrajenim setom primitvov in booleanovimi operacijami. Vsa bolj zapletena telesa se sestavijo na osnovi primitivov in booleanovih operacij. Probleme pri izdelavi naloge lahko razdelim na dve podroèji: s podroèja teorije modelirnikov in s podroèja programiranja modelirnika.
Zapis baze modelirnika je bil glavni teoretièni problem diplomske naloge. Strukturo baze modelirnika vsak proizvajalec skriva pred konkurenti, ker je baza, z matematiènega pogleda, najpomembnej¹i del modelirnika. Tako pri sestavljanju baze za modelirnik nisem imel referenènih re¹itev, s katerimi bi preveril, èe bazo razvijam v pravi smeri. Zaradi tega je baza modelirnika, grobo sestavljena, neoptimirana in èasovno ter prostorsko potratna. Teorija razliènih naèinov predstavitve teles je sicer znana ¾e precej èasa, vendar povezava med naèini zelo vpliva na lastnosti baze modelirnika.
S programerskega stali¹èa sem imel najveè te¾av z grafiènim delom modelirnika. Modelirnik je napisan za operacijski sistem UNIX in X-Windows okolje. X-Windows okolje temelji na dogodkih [Fla92, Nye92] in uvaja v programiranje nov naèin razmi¹ljanja. Vse dogajanje v programu ni odvisno od zaporedja klicanja funkcij, ampak temelji na dogodkih, ki klièejo ustrezne funkcije. Princip programiranja je podoben programiranju za Windows 3.x ali Windows 95 ali Windows NT. Matematiène osnove za dinamiène poglede na telesa so enostavne, izvedba je bila precej zapletena.
Modelirnik v trenutnem stanju predstavlja podlago, na kateri so mo¾nosti za raz¹iritve zelo velike. Raz¹irjanje modelirnika je mo¾no v veèih smereh:
Ena prvih nalog bi morala biti preverjanje delovanja baze modelirnika tudi v nestandardnih in ekstremnih primerih. Baza modelirnika mora biti robustna, hkrati pa hitra in uèinkovita. Nekatera od zgoraj na¹tetih dopolnil (MKE, program NC, parametrièno konstruiranje) temeljijo na zapletenih teorijah, vendar vsa dopolnila potrebujejo podatke iz baze modelirnika. Nadgradnja modelirnika ni enostavna, je pa vsekakor mo¾na.