next up previous contents
Next: 4.4 Izboljsave osnovnega algoritma Up: 4.3 Geometrija presekov zarka Previous: 4.3.2 Trikotniki Vsebina: contents

4.3.3 Pregled ostalih povrsin

Poleg predstavljenih osnovnih primitivov, se v racunalniski grafiki uporablja se mnozica raznoraznih povrsin s specificnimi lastnostmi. Primernost posameznih primitivov je odvisna od namena in zahtevnosti teorije, ki jo zelimo aplicirati.

Logicna razsititev trikotnikov na mnogokotnike je tudi ta, da mnogotnike sestavimo iz trikotnikov. Delaunay triangulacija[Mul94] je ena od uspesnih metod za planarne mnogokotnike poljubnih oblik. Razdelitev na mnozico trikotnikov pa nujno poveca racunski cas. Druge metode testiranja tocke v mnogokotniku so prikazane v [Hai94]. Hitrost testiranja notranjosti je poleg stevila vozlisc odvisna tudi od konveksnosti mnogokotnika.

Kvadriki (quadrics) so implicitne povrsine druge stopnje, za katere obstaja analiticna resitev presekov. Z variacijo parametrov v enacbi dobimo elipsoide, cilindre, svitke in druge objekte. Razsiritev z vecjim naborom osnovnih primitivov (kvadri, krogle, stozci) je mozna z uporabo superkvadrikov[Bar81] za katere obstaja analiticen test preseka z zarkom, vendar je potrebno presek izracunati numericno.

Splosna metoda pri resevanju parametricnih povrsin je diskretizacija na stirikotnike in kasnejse inkrementalno sencenje. Tak nacin seveda ni natancen. Pri grobih delitvah takih povrsin so opazni Mach-ovi pasovi. Tocnejse obravnavanje v veliki vecini zahteva numericno dolocanje lokalnih koordinat . Numericno resevanje presekov pa ima lahko tezave s singularnostjo zaradi raznih vzrokov.

V uporabi najdemo tudi druge implicitne, eksplicitne, algebraicne in proceduralne povrsine. Naj jih le nastejem:

Podrobnejsi pregled presekov razlicnih primitivov najdemo v [Han91]. Vecino geometrijskih primitivov je mozno tudi deformirati z razlicnimi funkcijami, kot so raztezanje, tlacenje, zavijanje, strizenje in podobne. Ceprav je mozno deformirati objekte ze v bazi, je enostavneje deformirati zarek, ki potuje skozi objekt. S takim pristopom je mozno enostavneje izracunati presek, kot pa ce bi imeli ze deformiran objekt.



Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani