Za razliko od prozornih povrsin, prosojne le delno prepuscajo svetlobo. Klasicen primer prosojne povrsine je papir. Snovi iz prosojnih povrsin imajo nehomogeno strukturo z mnozico nakljucno razporejenih delcev, ki razprsujejo svetlobo na vse mozne strani. Ce je snov dovolj tanka, lahko prepusca svetlobo z ene strani povrsine na drugo. Na drugi strani torej svetloba seva v okolico, kar moramo dodatno upostevati pri modeliranju razmer na povrsini.