Obicajno vsaki masi za katero napisemo ravnotezne enacbe dolocimo lokalni koordinatni sistem z zacetni legi. Oglejmo si primer dvodimenzionalnega translatornega sistema na sliki 2.
Med masama je misljena toga povezava, ki pa jo lahko
nadomestimo z dovolj veliko togostjo vzmeti 
in si s tem
prihranimo dodatne analogije v modeliranju sistema.
Tu za razliko od prejsnjega primera upostevamo lastno tezo masnih tock, ki se v prostoru stanj obravnava kot zunanje vzbujanje.
Prvi ravnotezni enacbi v lokalnem kartezijevem koordinatnem sistemu prve mase sta
S crko 
smo oznacili posamezne raztege vzmeti ali dusilke.
Za prvo vzmet je ta razteg enak
Vidimo, da razteg posamezne vzmeti ali dusilke s takim izborom koordinatnega sistema ni vec enostavna linearna funkcija, ki jo potrebujemo za zapis v prostoru stanj. Tudi drugacni koordinatni sistemi ne odpravijo te tezave, zato je potrebno uvesti dodatne poenostavitve.
Ce so pomiki dovolj majhni lahko pomik aproksimiramo s totalnim diferencialom. Kaj pomeni to: ,,dovolj majhni pomiki''? Diferencialno majhni pomiki so v primerjavi z dolzimi vzmeti ali dusilk zanemarljivi. V mehaniki pravimo takim pomikom virtualni pomiki. Po definiciji morajo biti taki pomiki majhni in seveda mozni. Za globalni kartezijev koordinatni sistem v treh dimenzijah je virtualni pomik
ali v splosnih koordinatah
Realne pomike torej nadomestimo z virtualnimi. Da locimo med pomiki
jih dodatno oznacimo s crko 
. Enacbo (15) tako
napisemo kot
Dolzina tretje vzmeti je enaka
Virtualni pomik te vzmeti je torej odvisen od stirih virtuanih pomikov lokalnih koordinatnih sistemov masne tocke ena in dve
