next up previous contents
Next: 5.2.2 Paralelni programski modeli Up: 5.2 Paralelno procesiranje Previous: 5.2 Paralelno procesiranje Vsebina: contents

5.2.1 Terminologija

Za razumevanje distriburiranega procesiranja je potrebno poznati razlicne algoritme paralelnega procesiranja, ki pa so v veliki meri odvisni od arhitekture sistema na katerem problem resujemo. Arhitekture sistemov locimo po naslednjih bistvenih znacilnostih:

Odvisnost nalog
govori o odvisnosti podnalog, za izvrsitev skupnega cilja. Naloge se locijo na med seboj odvisne in neodvisne naloge, kar zahteva sinhronizacijo nalog. Tu se pojavijo tudi casovni zastoji in slaba uravnotezenost procesov, ki jo lahko z vecjo povezanostjo procesorjev in ustrezno delitvijo zmanjsamo.
Povezanost procesorjev
zajema nacin komunikacije med procesorji. Tesno vezani procesorji si delijo spomin preko skupnega vodila ali pa celo uporabljajo t.i. multi-port spomin, ki je obicajno sinhronega znacaja. Ohlapno vezani procesorji imajo porazdeljen spomin in nadzor. Komunikacija med takimi procesorji mora upostevati zakasnitve in nepredvidene tezave pri komunikaciji.
Razdrobljenost procesov
opisuje velikost paralelnih procesov. Groba delitev obicajno zajema manjse stevilo procesorjev z vecjimi zmogljivostmi. Zaradi velikih delezev nalog, je pri grobi delitvi opaziti trenutne in goste pretoke informacij. Pri grobi delitvi je odgovornost programerja, da pravilno razdeli naloge. Pri fini delitvi pa je delitev na procesorje lahko izvedena ze na nivoju prevajalnika oz. specializiranega programskega jezika za ciljno arhitekturo racunalnika.

Glede na gornje pojme se delijo tudi algoritmi, ki jih uporabljamo pri paralelnem procesiranju:



Copyright © 1995 Leon Kos, Univerza v Ljubljani