Metoda sledenja zarku temelji na geometrijski optiki, pri kateri je osnova zarek, ki potuje od izvora do sprejemnika (ocesa). Poznamo dve metodi sledenja zarku: sledenje naprej in sledenje nazaj. Sledenje nazaj je v izkljucni uporabi v racunalniski grafiki. Pri sledenju zarku od ocesa proti moznim izvorom svetlobe, posiljamo primarne zarke skozi pravokotno mrezo tock in s tem tudi digitaliziramo tridimenzionalni prostor.
Osnovna metoda sledenja zarku je rekurzivna. Primarni zarki ob dotiku z objektom v splosnem generirajo dva dodatna zarka, ki jima rekurzivno sledimo do maksimalne predpisane globine. Glavno delo pri metodi je dolocanje najblizjih presecnih tock zarka z objekti. Ob znani presecni tocki se doloci normala povrsine in aplicira osvetlitveni model za katerega je potrebno dolociti se sencne zarke in upostevati rekurzivne prispevke odbitih in prepuscenih zarkov.
Poznavanje geometrije je osnova za izracunavanje presekov in normal na objektih. Razlicni objekti imajo razlicne tezavnosti pri dolocanju preseka. Preseki za krogle in trikotnike so predstavljeni kot osnova vseh programov za sledenje zarku. Diskutirane so tudi ostale povrsine, ki jih tudi najdemo v racunalniski grafiki.
Osnovno metodo je mogoce izboljsati na vec nacinov. Osnovno vodilo je zmanjsanje celotnega casa in povecanje realisticnosti pri upodabljanju. Diskutirani so razlicni prijemi, ki lahko zmanjsajo potreben cas za upodobitev. Paralelizacija je eden od ucinkovitih nacinov, s katerim povecamo hitrost metode.