Prednost dvo masnega sistema pred enomasnim je v manjši prečni sile, saj pri preizkusu težimo za tem, da bi obremenjevali platišče s čistim upogibnim momentom.
Slika 
prikazuje vpliv namestitve druge mase na
velikost prečne sile in upogibnega momenta. Na skici a deluje
enotska sila F na ročici enotske dolžine in ustvarja v
platišču enotski moment in enotsko prečno silo. Skica b pa
prikazuje spremembo, če na poloviči palice dodamo silo velikosti
polovico enote. Vneseni moment v platišče se sicer zmanjša na 
enote ob hkratnem zmanjšanju prečne sile na 
enote.
/subsectionIzvedba regulacije in merjenja veličin na stroju HOFMANN
Slika prikazuje princip merjenja in regulacije.
Elektro motor z nastavljivim številom obratov poganja pesto na
katerem so nameščeni uteži. Na os elektro motorja je pritrjen
tahogenerator, ki regulatorju in ojačevalcu moči posreduje
informacijo o trenutnem številu vrtljajev EM. V isti regulator
pride tudi podatek o upogibnem momentu, ki ga izmerimo s pomočjo
merilnih lističev. Po ustrezni pretvorbi in primerjanju obeh signalov
regulator krmili število obratov elektro motorja z namenom ohranitve
konstantnega upogibnega momenta.
Za merjenje upogibnega momenta je uporabljena električna uporovna metoda merjenja z Wheatstonovim mostičem nameščenim v bližini platišča. Merilni mostič je naprava s katero dosežemo izjemno visoko točnost pri merjenju ohmskih upornosti. Neznano velični primerjamo z znano, z ničelnim indikatorjem pa le ugotavljamo določeno stanje v vezju, zato na merilno točnost vpliva le točnost uporabljenih elementov vezja in vpliv okolice ne pa točnost indikatorja.
Uporabljen je odklonski Wheatstonov mostič, ki ga ne uravnovešamo, zato je odklon indikatorja sorazmeren merjeni velični. To varianto uporabljamo za kontinuirano merjenje spremenljivih uporov. Uporabljena je polno mostičkovna vezava, kjer se spreminjajo vrednosti vseh štirih uporov, ki so nameščeni vzporedno z osjo upogibne ročice, tako da merijo normalne deformacije ročice. Zaradi linearnih povezav
predstavlja izmerjeni raztezek merilo velikosti upogibnega momenta. Signali posameznih merilnih lističev se sprot seštevajo tako da je vseskozi na razpolago maksimalna vrednost upogibnega momenta.
Signal, ki ga posreduje mostič gre skozi ojačevalec, nizko pasovni filter in detektor sunkov. Tako obdelan signal, ki predstavlja upogibni moment se primerja z zeljenim momentov. V primeru razlike obeh vrednosti se ta posreduje v regulator in ojačevalec moči.
Opletanje upogibne ročice in s tem tudi velikost deformacij
platišča merimo z dvema za 
premakjenima pokazateljema
nihajne poti.
Dejansko sta to senzorja, ki merita hitrosti ročice. Delujeta na principu inducirane napetosti. Kot izhod iz vsakega senzorja dobimo napetost
Pot dobimo z integriranjem napetosti (hitrosti) po času. Opletanje ročice se izriše na prikazovalniku. Oblika poti popisuje porazdelitev trdnosti platišča v krožni smeri. Hkrati pa napove mesto nastanka razpoke. Sam razpoka se pojavni v smeri pravokotno na smer maksimalne poti ročice.