Èe na zastavljeno diplomsko nalogo pogledamo s praktiènega stali¹èa, so bila teoretièna izhodi¹èa naloge ¾e zelo blizu cilja. Vse teorije, katere sem imel za izhodi¹èa, so znane ¾e mnogo let: teorija predstavitve CSG, predstavitev z mejami, krivulje in povr¹ine NURBS. Vendar je do cilja manjkal korak, ki je bil najte¾ji: vso to teorijo in znanje o razliènih vrstah predstavitev je bilo potrebno povezati v zakljuèeno celoto, ki bo kot celota tudi delovala. To praktièno re¹itev programske hi¹e zelo dobro varujejo pred konkurenco. Prav baza modelirnika je odloèilnega pomena za hitro in ekonomièno delovanje modelirnika.
Prestavitev CSG spada med proceduralne naèine predstavitve teles in sem jo uporabil za prikaz povezav med posameznimi telesi. Za zapis telesa s predstavitvijo CSG je potrebno shraniti zaèetno stanje in potek, proceduro, kako se iz zaèetnega stanja zgradi novo telo. Prednosti te predstavitve so v tem, da za podatke potrebuje malo pomnilnika. Zapletena telesa so predstavljena s pomoèjo predstavitve s CSG in primitivov.
Primitivi modelirnika so predstavljeni s pomoèjo predstavitve z mejami (predstavitev BREP). Primitiv je predstavljen kot topolo¹ka mre¾a ploskev, robov in vozli¹è. Elementi topolo¹ke mre¾e (ploskve, robovi in vozli¹èa) imajo svoje sorodne elemente (povr¹ine, krivulje in toèke), ki so shranjeni (vsak v svojem) seznamu.
Geometrijski podatki za povr¹ine, krivulje in toèke so zapisani s pomoèjo NURBS-ov. Prednosti NURBS-ov so: omogoèajo natanèen popis kroga in krogle, omogoèajo lokalno spremembo oblike krivulje s spremembo polo¾aja kontrolne toèke ali s spremembo ute¾i posamezne toèke. Slabost NURBS-ov je ta, da za opis krivulj potrebujejo veè podatkov. Z veè podatki je mo¾no krivuljo bolje lokalno oblikovati. Primer: za opis kroga je potrebno 8 kontrolnih toèk in 10 vozli¹è, kar pomeni 38 ¹tevil. Za analitièen opis kroga je potrebno doloèiti 6 ¹tevil.
Modelirnik se lahko razdeli na tri loèene dele: vnos podatkov, jedro modelirnika in grafièni izpis. Tema diplomske naloge je izdelati jedro modelirnika, ki pa sam po sebi ni kaj dosti uporaben. Zato sem jedru dodal ¹e uporabni¹ki vmesnik za la¾ji vnos podatkov in pregled rezultatov. Vnos podatkov je napisan v jeziku TCL. Grafièni izpis pa omogoèa dinamiène poglede na narisana telesa.
Glavni del jedra modelirnika je baza modelirnika. Baza vsebuje vse povezave med telesi, njihove predstavitve, geometrijske in masne lastnosti teles. Zapis objektov v bazi modelirnika je za: