Ko posamezne enote povezemo po prilozeni shemi v merilni sistem
moramo najprej zagotoviti da ni fazne premaknitve med U in I. To
storimo tako da z DSO merimo napetost na vhodu integratorja in
pa na pin 3 7411 pri nap. vhodu. Z faznim regulatorjem dosezemo
fazno premaknitev 0 . Nadaljnje umerjanje pulzno-sirinskega
modulatorja potekaz dolocanjem frekvence integratorja, ki ga
dosezemo z spreminjanjem histereze Schmitovega prozilnika.
Frekvenca mora biti vsaj 2
visja od vhodne frekvence (100Hz),
pri zgornjih vrednostih nas omejujejo dvizni casi inverterjev
4009. Eksperimentalno dolocimo frekvenco 35 KHz.
Naslednji problem je izlocanje offsetne napetosti, kajti vsaka nap. na vhodu se pristeva merjeni velicini in nam tako prispeva k pogresku. Postopek izlocanja poteka tako, da tokovni del odklopimo in merimo trikotno napetost na izhodu in opazujemo duty cycle na izhodu prozilnika, ki mora biti 50%. To pomeni da je cas dviganja rampe enak casu spuscanja. To dosezemo z spreminjanjem 10k trimerpot. na LF3562. S tem tudi odpravljamo nesimetrijo napajalne napetosti.
Merimo dve odvisnosti: odvisnost izhodne nap. na 8 in odvisnost frekvence od moci. Ker je v industriji merilni objekt obicajno ni na istem mestu kot odcitovalnik moramo informacijo prenasati, v tem primeru po opticnem kablu. Kot varnostni signal da naprava deluje zacnemo z zivo niclo. Signal imamo na izhodu tudi ko nimamo na vhodu nicesar. Zivo niclo naredimo z prednapetostjo, ki jo nastavimo z zap. vezavo trimerpot. 10k in 1k na + vhodu 7415. Maksimalno vrednost nastavimo z ojacanjem trimerpot. na neg. vhodu 7415. Dioda skrbi za to da nam 7415 ne gre v negativno nasicenje. Podobno umerjamo pri merjenju izh. nap. v odvisnosti od moci, kjer z trimerpot. na + vhodu dosezemo da je izhodna napetost 0V in na -vhodu maksimalno ojacanje 1V.