next up previous contents
Naprej: Dinamično obnašanje obremenilnega Gor: Princip delovanja stroja Nazaj: Delovne karakteristike stroja Vsebina: contents

Opis postopka preizkušanja platiša

Platišče montiramo na mizo preizkusnega stroja s pomočjo vpenjalne čeljusti. Med platiščem in delovno mizo se mora nahajati vmesni obroč, ki preprečuje obrabo delovne mize in zagotovi točno naleganje platišča. S pomočjo kolesnih vijakov privijemo na platišče prirobnico skupaj z vzbujevalno glavo.

Upogibni moment uvajamo s pomočjo upogibnega vzvoda, ki je s pomočjo sornikov povezan s prirobnico, ta pa je s kolesnimi vijaki pritrjena na platišče. Na zgornjem koncu upogibnega vzvoda se nahaja vzbujevalna glava, ki je povezana z vzvodom ločljive sklopke. V vzbujevalni glavi se nahaja radialno pomična utež, ki je prek upogibne elastične sklopke povezana s pogonskim motorjem, katerega frekvenca vrtljajev je zvezno nastavljiva. Brez stopenjska nastavitev rotacijske uteži omogoča nastavitev različnih velikosti ekscentričnosti.

Upogibni moment umerimo s pomočjo statične sile, ki jo vnesemo na mestu delovanja sredobežne sile naj oddalnejše mase od platišča. Silo vnesemo na upogibno ročico s pomočjo napenjalne naprave prek napenjalne vrvi. Pri umerjanu je potrebno upoštevati še linearni faktor, ki podaja zvezo med upogibnim momentom v vpenjalni točki ter momentom na mestu pritrditve merilnih lističev, kakor tudi geometrijsko materialno pogojene lastnosti vzvoda, lastnosti merilnih lističev in prenosni faktor merne elektronike. Potem ko je celoten sistem statično obremenjen s potenciometrom uravnovesimo Wheatstonov mostiček in s tem nastavimo nominalni upogibni moment, ki bo konstanten skozi celoten preizkus.

Potem, ko je obremenitev platišča določena, se smatra deformacija platišča kot kriterij za obravnavanje njegove trdnosti. Dva na postavljena pokazatelja nihajne poti ugotavljata med preizkusom pomikanje nihajnega vzvoda v ravnini vzporedni platišču. Po geometrijskem seštevku obeh komponent dobimo nihajni vektor prikazan na merni elektroniki. S pomočjo nihajnega vektorja lahko vnaprej predpostavimo mesto porušitve saj se razpoka pojavi v smeri prečno glede na nihajni vektor največje absolutne vrednosti.

Na komandni plošči nastavimo še število preizkusov, ki ga določimo glede na test oziroma standard po katerem preizkušamo platišče. Ko zaženemo preizkusni stroj se po začetnem povečanju pomik upogibne ročice ustali pri neki vrednosti. To vrednost povečano za nekaj nastavimo na krmilni elektroniki, kot vrednost pri kateri se testiranje ustavi preden je doseženo predpisano število obremenitev. Z utrujanjem platišča se v njem širijo razpoke, ki zmanjšujejo njegovo trdnosti in togost. S predčasno prekinitvijo preizkusa v primeru povečanega odklona preprečimo trenutno porušitev platišča in posledice, ki slede iz tega.

 

 

Slika: Spreminjanje nihajne poti med preizkusom



Leon Kos
Mon Apr 22 10:36:01 GMT+0100 1996